ZLATA PRAVILA
• Nič ni zastonj. Pes naj si vse dobre stvari, ki jih dobi od nas, zasluži tako, da najprej izpolni naše povelje; preden mu damo hrano, se npr. usede, preden ga spustimo s povodca, nas pogleda v oči ipd.
• Kdor teži, nič ne dobi. Če se pes do nas vede vsiljivo, npr. laja, skače, nas vleče, mu obrnemo bok ali hrbet, roke sklenemo, jih pritisnemo k telesu, pogled obrnemo stran od psa. Če to ne pomaga, se umaknemo v drug prostor. Ko se pes umiri, se vrnemo k njemu, ga nagradimo ter mu spet namenimo svoj čas in pozornost.
• Igramo se po pravilih. Igra med psom in vodnikom naj poteka po določenih pravilih. Neprimerno vedenje psa lahko sproži destruktivna igra (draženje psa, vlečenje za gobček, uhelj, vratno gubo, nogo, rep, valjanje s psom po tleh), zato se tako s psom ne igramo. Konstruktivna igra s psom je denimo nadzorovana vleka, ki je lahko izjemna nagrada pri šolanju. 1) Igro vedno začnemo mi in mi jo tudi končamo; če je pes z igro vsiljiv, ga ignoriramo. 2) Ločimo igrače, s katerimi se pes igra v naši odsotnosti, in igrače za skupno igro; dostop do igrač za skupno igro ima pes samo v naši prisotnosti, sicer so spravljene. 3) Igra naj bo konstruktivna, npr. prinašanje predmetov, iskanje predmetov in oseb, igre ustvarjalnosti oz. trikci. 4) Igra z vlečko naj bo nadzorovana; pes lahko zgrabi igračko le na povelje in jo mora na povelje tudi takoj izpustiti, ne glede na intenzivnost igre. Pes nas ne sme med igro nikdar ugristi za roko ali kam drugam; vlečenje večkrat prekinemo, počakamo par sekund, nato nadaljujemo; prenehamo, ko je igra na vrhuncu; na koncu psu igračko vzamemo ter mu v zameno ponudimo priboljške.
NE POZABIMO
• Pasja vzgoja ni preprosta; potrebnega je veliko dela, potrpljenja, doslednosti in samodiscipline.
• Če upoštevamo navedena načela, nam zagotovo ne bo treba nikoli uporabiti fizične prisile, na psa kričati ali ga kako drugače poniževalno disciplinirati.
SIGNALI ZA USMERJANJE VEDENJA
Izberite in zapišite štiri kratke besede, ki jih boste v stikih s psom dosledno uporabljali za spodbujanje, potrditev, svarilo in prepoved.
Namig: izberite besede, ki jih drugače v pogovoru le redko ali nikoli ne uporabljate.
spodbujanje: Šeee!, Priiiden!
potrditev: To!, Ja!, zvok klikerja
svarilo: A-a-a!
prepoved: Ne!, Fuj!
Izberite in zapišite še dve kratki besedi:
• besedo, s katero boste izzvali delovno pozornost psa in ga na ta način opozorili, da bo morda takoj zatem sledilo vaše povelje oz. zahteva (nekakšen VKLOP)
• besedo, s katero boste psu sporočili, da ste s svojimi zahtevami zaenkrat končali in je zato spet prost (nekakšen IZKLOP).
vklop (pozornost): Pazi!, Glej!, Učki!
izklop (sprostitev): Skoči!, Prost!, Voljno!
PREUSMERJANJE POZORNOSTI
Kadar želimo psa odvrniti od početja, ki nam ni všeč, npr. kopanja lukenj, ali od česa, kar psa skrbi, npr. približevanje drugega psa, je nadvse koristno, če lahko s posebnim znamenjem pozornost psa hitro usmerimo nase. Ko pes zasliši znamenje, naj se obrne k nam in pride po priboljšek – signal poveže s prijetnostjo, ki prihaja od nas.
PRIPRAVE
• Izberemo preusmeritveni signal, npr. cmokanje z ustnicami, tlesk s prsti, zasikamo, pocingljamo.
• Pripravimo si veliko okusnih priboljškov, ki jih ima pes še posebej rad.
• Vaditi pričnemo v mirnem okolju brez motenj, npr. v sobi.
UČENJE
• Pes naj bo miren in v naši bližini, lahko je na vrvici.
• Brez predhodne najave damo preusmeritveni signal, npr. zacmokamo.
• Ko pes pogleda proti nam, mu pokažemo priboljšek.
• Ko pes pride do nas (če okleva, ga spodbudimo), mu damo priboljšek in ga navdušeno pohvalimo.
• Počakamo, da pes pozabi na nas in počne, kar sam hoče.
• Ponovno damo preusmeritveni signal in ponovimo postopek.
• Vadimo čim pogosteje.
• Včasih priboljšek nadomestimo z igro.
• Počasi podaljšujemo razdaljo med nami in psom, vadimo v različnih okoljih (na sprehodu, pred trgovino).
• Vadimo vpričo različnih motenj, npr. ob hrupni cesti, blizu otroškega igrišča.
NE POZABIMO
• Psa moramo za odziv vselej dobro nagraditi, še zlasti vpričo motenj ali v novem okolju.
UTRJEVANJE AVTORITETE
Pri starejših mladičih ali odraslih psih, ki kažejo znake dominantnosti, vaje uvajamo postopoma, ne vse hkrati.
• Preden se kakor koli posvetimo psu, naj nas pes vselej najprej pogleda (pozornost). Če je pes že pozoren na nas, naj najprej izpolni eno preprosto zahtevo, npr. Sedi!, Prostor!
• Ko jemo v prisotnosti psa, mu nikoli ne dajemo grižljajev svoje hrane.
• Psu hrano ponudimo vselej na istem mestu. Jesti mu dovolimo šele, ko izpolni eno preprosto zahtevo, npr. Sedi!, Prostor!.
• Vsak dan od psa vsaj trikrat zahtevajmo, da se umakne z mesta, kjer pravkar sedi ali leži.
• Pes naj skozi vrata vstopa za nami, npr. v stanovanje, avto, trgovino, na vrt.
• Pes naj skozi ozke predele hodi za nami, npr. čez ozko brv, skozi ozek hodnik.
• Pes naj ne spi v naši postelji.
• Pes naj ne zasede stolov ali kavča, da bo sedel ali ležal nad nami.
• Psa vsak dan vsaj enkrat pretipajmo ali prečešimo po celem telesu, tudi po trebuhu, ter mu pregledajmo uhlje, blazinice na tačkah, zobe in spolovilo.
• Vpričo psa večkrat dnevno stopimo, počepnimo ali se usedimo na njegovo ležišče; sprva le, kadar je prazno, pozneje od psa zahtevajmo, naj se nam s svojega ležišča umakne.
NE POZABIMO
• Bodimo vztrajni in dosledni!
• Stvari od psa zahtevajmo z mirnim, a odločnim glasom; nikdar na psa ne kričimo.
• Vsaka naša zahteva se mora, ko jo pes izpolni, zaključiti s sprostitvijo.
NAGRAJEVANJE NI PODKUPOVANJE
Podkupovanje je napačna raba nagrajevanja ali motiviranja!
• Podkupujemo takrat, kadar psu pokažemo hrano ali igračko, da bi naredil, kar želimo, npr. prišel k nam, skočil na klop, šel na gugalnico. Na ta način pri psu ne spodbujamo dobrega vedenja in ga ne učimo, ampak le podkupujemo. Ko psu s hrano mahamo pred glavo ali gobcem, je tako skoncentriran nanjo, da ne razmišlja, kaj počne, in se tudi ničesar ne nauči.
• Določene vaje se da najbolj preprosto naučiti na vabo, tj. psa vodimo s koščkom hrane, s katerim pa ne mahamo in naj bo čim bolj stran od nas; to se imenuje vabljenje (ang. luring). Ko pes našo zahtevo izpolni, ga nikdar ne nagradimo z vabo, ampak mu ponudimo košček hrane iz druge roke.
• Nagrada je nekaj, kar pes dobi za opravljeno delo, pojavi se torej potem, ko je pes že naredil tisto, kar smo od njega zahtevali, npr. se je usedel ali ulegel. Nagrada je lahko hrana, igra z igračo ali vodnikom, božanje; vedno izberemo nagrado, ki si jo pes močno želi, saj ga bo to visoko motiviralo k nadaljnjemu delu, npr. njegov najljubši sir, igra z najljubšo igračo.
NE POZABIMO
• Psa nikoli ne nagradimo s hrano (vabo), s katero smo ga vodili oz. zvabili (ang. luring), ampak vedno s hrano iz druge roke.
• Takoj ko pes razume vajo, vabljenje s hrano opustimo in ga vodimo le še z roko.
SPLOŠNI NAPOTKI ZA TRENING
• Psa učimo s klikerjem; kliker je označevalec dogodkov oz. dejanj.
• S klikerjem označujemo in s tem spodbujamo vedenja, ki so nam pri psu všeč; ignoriramo tisto, kar nam ni všeč. Spodbujana vedenja se bodo okrepila; ignorirana vedenja bodo izumrla.
• Preden pričnemo uporabljati kliker, moramo psa naklikati, tj. pri psu vzpostaviti povezavo klik = priboljšek je na poti.
• Pazimo, da kliknemo pravočasno, v točno določenem delčku sekunde, ko se je dejanje, ki nam je všeč, zgodilo; priboljšek lahko sledi s kratkim zamikom, vendar pa mora vsakemu kliku obvezno slediti priboljšek. Ni klika brez priboljška in ni priboljška brez klika!
• Trening naj traja na začetku učenja nove vaje 2–3 minute, pozneje 3–5 minut; sledi 10–15 minut premora. Bolje je na dan narediti 10 treningov po 3 minute kot 1 trening po 30 minut.
• Učimo samo eno stvar naenkrat.
• V času enega treninga naredimo kolikor je le mogoče veliko število ponovitev. Vadimo energično, živahno, entuziastično.
• Za izjemno izvedbo vaje psa obilno nagradimo (ang. jackpot), enemu kliku sledi več, denimo 10 priboljškov.
• Struktura treninga: učenje na shaping (ali luring); dodamo povelje; povišujemo kriterij; dodamo trajanje, razdaljo, motnje, (vsak element učimo posebej); nagrajujemo kontinuirano oz. občasno; vedenje zahtevamo v čim več različnih situacijah (generalizacija).
• Psa najprej naučimo vedenje do čim bolj dovršene oblike in šele nato dodamo povelje.
• Povelja izgovarjamo vzhičeno in zelo živahno ter vedno samo enkrat (povelij ne ponavljamo)! Ne kričimo, povelja izgovarjamo z normalnim glasom.
• Naenkrat zvišujemo samo en kriterij. Kriterij zvišamo tako, da potrjujemo samo take izvedbe vaje, ki so dobre, ne pa več približkov ali slabih izvedb. Če smo kriterij preveč zvišali in psu vaja ne gre več, spustimo kriterij in naredimo korak nazaj.
• Nagrajevanje naj bo ves čas treninga kontinuirano, tj. vsaki pravilni izvedbi vaje sledi klik, kliku pa nagrada. Pri vajah, ki vključujejo trajanje, je nagrajevanje lahko tudi občasno, tj. po nepredvidljivem vzorcu – npr. ko pes sedi 1 s, pa 3 s, pa 15 s, pa spet 7 s itd.
• Psu dopustimo, da na treningu dela napake, saj se iz napak uči, katera vedenja prinašajo nagrado in katera ne. S tem ga spodbujamo k razmišljanju, kaj naj naredi, da bo do klika (nagrade) prišel, česa pa naj ne počne, saj klika (nagrade) ne prinaša.
• Če se le da, vadimo brez povodca. Vadimo lahko tudi tako, da je pes na dolgem (5 m) slednem povodcu, mi pa imamo proste roke. Če pes namerava zbežati drugam, povodec samo pohodimo ter psa s tem zaustavimo. Psa nikoli ne lovimo!
• Ne tvegajmo situacij, v katerih bi morali od psa zahtevati nekaj, kar ga še nismo naučili.
• Vadimo v nadzorovanih okoliščinah, da pes ne bo imel priložnosti narediti traparije.
• 99 % uspeha je, da pes razume, kaj od njega sploh zahtevamo. Zato se med treningom vprašajmo, katero vedenje pri psu dejansko spodbujamo ter ali je to res tisto, kar želimo spodbujati.
• Trening skušajmo narediti kar se da zabaven za psa.
vir:http://www.kliker.si/?q=node/16
Naslov sporočila: Zlata pravila pri šolanju psa 
Sob Mar 13, 2010 2:41 am
